Crescendo do neskončnosti

Nov blog

2010-02-25T13:57:00.002+01:00

http://sloconductor.wordpress.com/

Ave Marija

2010-02-12T22:28:00.000+01:00

Prekrasna skladba avstrijskega skladatelja Franza Xawerja Biebla.

Tko, mal nostalgičen spomin na Vatikan letos januarja. =)

Lp
J

Gabriel's oboe

2010-02-08T22:19:00.000+01:00

Ena sama poezija...

Kratek napovednik:

Obeta se kar nekaj koncertov, verjetno najpomembnejši bo 24. junija, na predvečer dneva državnosti... Več sledi... =)

A Mozart Opera

2009-11-11T18:03:00.000+01:00

Vsake toliko časa, se na klasični koncertni sceni pojavi človek, ki ima toliko znanja, da lahko z njim druge zabava. Eden izmed teh je Victor Borge.

Lp
Jernej

Voščilo

2009-10-06T00:24:00.003+02:00

Pa še to sm cel dan mislu da bom napisu, pa mi je pol ušlo iz glave...

Včeraj je imela 1. rojstni dan Matejina

Ema!

Danes smo veseli vsi.
Mala Ema
rojstni dan slavi.
Iz srca želimo ji
vse najboljše,
mnogo srečnih dni!

Bi dau slikco gor, pa sm pozabu Matejčko vprašat, če dovol... :)

Mal reklame

2009-10-05T18:31:00.001+02:00

Da še jst nardim mal reklame zase. :)

http://www.triovia.si/

Zahrbtnost

2009-09-21T17:21:00.002+02:00

No, ko že misliš, da si videl vse meje človeške neumnosti in zagledanosti vase, te svet vedno znova preseneti.
Se zgodi...
Pa da ne bo pomote. Tako rekcijo sem pričakoval. Ljudje so tako predvidljivi.
Poleg tega, sem ugotovil zakaj fantje postanejo taki prasci... Zarad nekdanjih psiho punc. Če ne razume, da nočeš imeti več opravka z njo, se je najboljš preselt, zamenjat frizuro, ime, telefonsko številko, itd... Drugače se je ne losaš celo življenje.
Še več, vedno znova jo imaš na vratu, pa ne dobesedno... Najhuje je, ko ne ve več, kaj bi si izmislila da te prizadene, oziroma kako bi škodovala tebi, tvojim bližnjim, tvojemu ugledu, prijateljem, celo tvojim stvarem...

Vredno razmisleka...

Dooolg dan

2009-06-14T19:49:00.002+02:00

Pa je šlo.

Po treh mesecih planiranja, sestankov, usklajevanja urnikov, deljenja obveznosti in oh in sploh dela, je bil včeraj 13. junij. In zakaj je ta dan tako pomemben?

Ker je bil to dan, ko je v Novem mestu potekalo srečanje otroških pevskih zborov novomeške škofije.
Priprave so se začele že kar nekaj časa nazaj, točneje 21. marca, ko je potekal prvi sestanek odbora za organizacijo tega dogodka. Bila je sobota. Okrog 8h zvečer se je zbralo 10 mladih glasbenikov, ki so se zavezali k resnosti in odločnosti, da poskrbijo za vse najmanjše detajle tega dne. Sestavili smo okviren program, potek dne in razdelili prve naloge.
Čez dva dni je že potekalo snemanje promocijskega CD-ja, ki naj bi zborovodjem pomagal pri učenju zbora. Takoj nato se je začelo zbiranje informacij o zborih, pošiljanje not in CD-jev, promocija,... itd...
Na naslednjem sestanku, 19. aprila, smo že sestavljali orkester, ki naj bi otroke spremljal, zbirali animatorje in vodje delavnic za otroke, ter čisto tehnične stvari, kot je hrana, pripomočki, majice...
Nato sem imel točno 14 dni časa, da zberem orkester in začnemo z vajami.
Prve vaje godal so bile že 3. maja in nato vsak teden do konca maja, ko je bila že prva skupna vaja orkestra.

Včeraj pa je šlo zares. Za nas se je vse začelo že ob 7h (tudi že prejšnji dan, ko smo pripravili prostor za vajo). Sestanek, nato pa vsak na svojo pozicijo. Glasbeniki in otroci so začeli prihajati, kratka vaja orkestra, nato skupna vaja zbora in orkestra. 250 otrok, ki ubrano poje ob spremljavi orkestra - neprecenljivo.
Nato malica, delavnice, pohod na Kapitelj in maša. Odbor seveda med tem časom ni počival. Potrebno je bilo preseliti stojala in praktikable ter timpane v cerkev (iz telovadnice oš Šmihel), da je koncert lahko nemoteno potekal. Na koncu smo si vsi oddahnili na kratki večerji...
z delom smo zaključili ob 18h. Noge so me tako bolele, da sem lahko le sedel, obut pa sem bil v natikače...
Zvečer pa orgelfest...

Koncert mladih talentov

2009-05-19T21:31:00.002+02:00

Pozdrav.
Pred kratkim, točneje v nedeljo, je imel konservatorij koncert v Kostanjevici, v galeriji nekdanje samostanske cerkve. Nastopali so mladi talenti z orkestrom. Predhodnja avdicija je pokazala popolno nadvlado in premoč Pije Hočevar, če se tako izrazim. =)
Pija je bila izbrana kar v 3 kategorijah: solo flavta, solo sopranska arija in pevski duet (nastopila skupaj z Alešem Stančinom). V vseh treh delih je izvajaa Mozarta: Koncert za flavto in orkester, arijo Un motto di gioia ter duet La ci darem amano. Pokazala je ogromno mero nadarjenosti, tudi v duetu, ki je požel odobravanje s strani njenih kolegov (odobravanje je mišljeno kot nasmeh zaradi komične situacije, ki je bila posledica rahle nesproščenosti obeh akterjev tega ljubezenskega prizora).
Nastopila je še Katja Gačnik s Samartinijevim koncertom za orgle. S svojo mladostno razigranostjo nas je v Mozartovem Andantu za flavto presenetila nadarjena flavtistka Barbara Virant. S svojo sproščenostjo je delovala zelosuvereno.
Na koncu se je predstavil še zbor konservatorija, ki je skupaj s solisti izvedel Schubertovo mašo v G.
Orkester je bil sestavljen iz komorne zasedbe orkestra RTV. Izkazali so se za prave profesionalce, delovali so celo bolje kot orkester SF.

Koncertne dejavnosti v letošnjem šolskem letu pa s tem še zdaleč ni konec. Pripravljata se še dva koncerta dirigentov, eden v Ljubljani in eden v Novem mestu.
Ko bom imel kaj več energije in smila za pisanje, bom napisal nov post. Trenutno zaradi vseh obveznosti in dejavnosti resnično ne gre.

Lep pozdrav

Jernej

Slavnostni koncert

2009-04-22T16:57:00.011+02:00

In ne samo en! Dva sta bila.
Komorni zbor je imel letos ogromno dela, v drugem semestru sploh. Naštudirati smo morali celoten program abonmajskega koncerta v Slovenski filharmoniji... za 90 minut programa. Ni to mačji kašelj. Zadnji teden smo imeli vaje vsak dan. 3 ure petja dnevno, ni ravno najboljša terapija za utrujene glasilke. Sploh če v teh treh urah vseskozi poješ.
Pa vendar me je celotna utrujenost z vsemi spremljajočimi simptomi ujela šele po koncertu.

Koncert je bil 7. aprila v Kozinovi dvorani SF. Nastopali smo komorni zbor Ag, 7 trobilcev, 2 tolkalistki in 2 organista. Izvajali smo dela slovenskih avtorjev in Glorio Johna Rutterja. Program je bil pester, saj smo izvedli 3 novitete mladih skladateljev.
Dirigent je bil kljub pričakovanjem z našim nastopom zadovoljen.

No, včeraj pa je tavelik zbor izvajal, oziroma bolje rečeno, sodeloval pri izvedbi Mahlerjeve 2. simfonije. Projekt je bil kar zahteven, mogoče niti ne toliko za zbor, kot za orkester. To je ena izmed težjih simfonij, tako za izvajalca kot tudi za poslušalca. Naj omenim samo dejstvo, da je dvema trobentama bilo slabo med držanjem dolgih in visokih not...
Važno, da je izpadlo v redu in so bili vsi srečni in zadovoljni.

Naj omenim še to, da se ne vidim iz dela...
Orkester in take scene...

http://www.mediafire.com/?mqmcm1m2nmc

Me že dolgo ni blo

2009-03-18T20:56:00.002+01:00

Ma dobr no. Naj bo.

Pretekli mesec sem napisal nič objav. Iz protesta. Lahko zdržim brez interneta in računalnika. Skušnjave pravzaprav ni. Inetrneta v Ljubljani tako ali pa tako nimam, računalnik uporabljam samo za priprave in komponiranje, prosti čas pa zabijam z vadenjem...
Saj ne, da ga imam veliko...

Torej, če povzamem dogajanje preteklih tednov: 2x vožnja iz Ljubljane z Anito in Tadejem ( dankeschön obema =D), parkrat kino, pijača(e) v Tušu, vaje za krst in krst pri Smoličevih, vaje komornega zbora in zbora konservatorija, delo na diplomi - učenje zbora doma, vadenje klavirja, šel po bone (napredek! lepo prosim za en aplavz!), šel ven jest, ignoriral pofočkanje na bloggerju različni koncerti, spoznal eno prima flavtistko, s katero uspešno sodelujeva, dobil Judith na vaje zbora =), napisal kompozicijo za orffov inštrumentarij v pentatoniki, opravil s kljunasto flavto za letos, posnel CD (bravo jaz!!! - klaviature in te scene :)), se razdajal na vseh koncih in krajih, imel krizo, ker ne znam reči ne, v Muzikalijah zapravil celo premoženje, se zaobljubil, da ne grem več v muzikalije, prelomil obljubo, bil malo v Nm, malo v Lj (dnevno menjavanje lokacije), občutil, kaj se to pravi, biti hiperaktiven (vsak petek), presedlal na džabest in kupil nov mobitel, šel ven na kosilo...
In še najpomembnejše, videl prijateljico v krilu =).

In podvig dneva: grem spat ob 9.30.

Lep pozdrav, do nadaljnega

Jernej

Obvestilo

2009-02-09T11:37:00.001+01:00

Nekdo mi je v 2 dneh predrl 4 gume na avtomobilu.
Pred koservatorijem, v času pouka.

Iskreno se zahvaljujem!

Juhu!!

2009-01-21T14:23:00.002+01:00

Tooo!

Je že skoraj uradno:
Jernej je začel delati diplomo na konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja.
Začetek je obetaven. Zbral sem za približno 1 uro in pol programa, kar sem kasneje bil primoran zreducirati na 1 uro. Ob vsem tem sva z mentorjem črtala le eno skladbo, ki bi bila predolga in prezahtevna za moj zbor. Dodal sem še dve skladbi, izbrati pa moram še 2 izmed štirih, da bo program popoln. Skladbe so odlične, spevne in lepo zveneče in niti ne tako težke. Z njimi nameravam dvigniti nivo zbora, hkrati pa tudi povečati repertoar. Večinoma so slovenskih avtorjev, trije so tuji, in sicer Nikolaj Rimsky Korsakov, Franz Engelhart ter, marsikdo bo zavzdihnil, John Rutter.
Če se bo komisija (Dunja, Tadej, Sonja, Robi, Franci in Miro) strinjala, bom začel z vajami že v prvem ali drugem tednu februarja, realizacija pa naj bi bila nekje junija/julija.
Ogordje zbora bo sestavljeno iz že stalnih članov mojega zbora, dodanih bo še nekaj sopranov (Mateja P.B., Pija H., Anita B.(?), po potrebi še Tatjana), altov (Vanja, Mojca, Anja...), kakšen tenor inu bas.
Razmišljam še o možnih korepetitorjih, vendar bo to najverjetneje Veronika.

Zdaj pa veselo na delo, saj moram skladbe obvladati in preštudirati, preden jih dam zboru.

Lep pozdrav
Jernej

Munchen

2009-01-16T22:44:00.003+01:00

Ne znam nardit umlavta :)
No ja. Munchen. Da ne govorim kako bi šel nazaj. S konservatorijem smo imeli tam gor, med zdomci koncerte. 3 napovedane... nekaj dodatnih nenačrtovanih, ponavadi na prav bizarnih krajih... nek trg sredi Munchna, župnjišče, pivnica... Na enem koncertu so celo pobirali prispevke za nas. Naj povem, da je to najbogatejša soseska v Munchnu. Tako smo v nabirki našli bankovec za, beri in se čudi, 500€. Samo s tisto nabirko smo pokrili celotne stroške bivanja v hostlu.

V pivnici smo obrnili pozornost vseh tamkaj zbranih le nase. Ko je zadonela Zdravljica iz 40 grl, preglasili smo tamkajšnji ozvočen ansambel, krohot, vpitje in pogovore, so kar naenkrat iz vseh kotov pridrveli ljudje s fotoaparati in nas slikali iz vseh zornih kotov. Zraven nas so sedeli Avstralci, ki so bili popolnoma šokirani. Še pit jim ni uspelo.

Želim si, da bi se spomnil več, pa se na žalost ne... Pomaranče delajo svoje. (a ne de, Vanja =) )

Lep pozdrav
Jernej

P.S.: Tukej je vse bolj izčrpno in slikovito opremljeno. :D

Novo leto?

2009-01-07T21:11:00.000+01:00

Pisal nisem že celih... 7 dni. Hitro gre čas. Pa se mi je zdelo, da sem zadnji post objavil včeraj. Ah, bo že. Uglavnem, med tem časom se je zgodilo: Novo leto, rojstni dan, koncert Tempus perfectuum, koncert Tempus perfectuum 2, koncert Konservatorija, še prej solfeggio...
Delavno...

Novo leto je minilo tako hitro, kot je prišlo. Samo, praznovanje, oziroma silvestrovanje je bilo pa na nivoju.
Po slavnostni večerji doma, (na jedilniku je bila lovska pečenka, mnjammm...) sem se odpravil do Košakovih, da bi šli skupaj z Živo in Tadejem nekam ven... kamorkoli že. In smo šli. V mesto. Kjer se ni dogajalo nič. Zato smo šli naprej. V Trebnje. Tam so imeli celo živo glasbo že PRED polnočjo in ne tako kot v Nm, kjer je Helenca prišla šele nekaj minut pred odštevanjem. V Trebnjem smo pričakali polnoč in si čestitali in želeli vse dobro v novem letu. Nato smo bili postavljeni pred dilemo. Kako naprej? Oziroma, kam naprej? Željni plesa smo se odpeljali v Ivančno Gorico, kjer sploh nismo našli centra mesta, nato naprej v Grosuplje, kjer se ni dogajalo praktično nič, nato pa še v Ljubljano, kjer človek ne najde prostega mesta. Zato smo šli h Živi v stanovanje, kjer je nama s Tadejem skuhala osvežilen topel čaj. malo smo poklepetali, se zapeljali še v DIC (dom Ivana Cankarja - Dijaški dom muzičarjev), kjer smo voščili novo leto Vanji in še enemu modelu, ki se je slučajno naslikal tam.
Ker je bila ura že pozna, smo se odločili za vrnitev domov. Od tam naprej, nič posebnega...

Sledil je 3. januar, ki je seveda najpomembnejši dan leta. Po fantastičnem kosilu, sem se odpeljal v Prečno, kjer smo imeli najprej vajo, nato pa koncert s komorno skupino Tempus perfectuum, ki jo je formiral in jo tudi vodi Peter Smolič. Utrujen sem od celodnevne dejavnosti doma dobesedno padel v posteljo in v trenutku zaspal.

4. januarja je sledil še en koncert, tokrat v Ljubljani, na Tromostovju pri frančiškanih. Ti so se nam zahvalili s... hrenovkami...

Sledil je še en koncert, tokrat s konservatorijem, 6. januarja na Kapitlju. Celoten program božičnega koncerta, ki naj bi ga seveda že znali, pa smo se vseeno pri Credu razleteli za pol takta (Soprani!!!).

Zdaj sem pa doma, počivam in čakam na jutri, ko ima moja sestrica rojstni dan...

Srečno 2009!

2008-12-31T17:14:00.000+01:00

Srečno in zdravo!!

Pa velik izpolnjenih želja!

Jernej

Še 2 dni

2008-12-30T11:53:00.002+01:00

Danes je 30 december. Končno sem lahko spal do 9h in si tako odpočil po napornem vikendu. 4 koncerti v dveh dneh. V petek 2, v soboto 2, včeraj pa še generalka v Ljubljani in zvečer koncert v Šentjerneju, na katerem celo nisem nastopal. Saj ne pravim, da mi je težko, so pač stvari, ki me veselijo, druženje s prijatelji, vendar preprosto ne znam reči NE! Posledica je seveda prekomerna utrujenost in nesposobnost za delo. Koliko ur sem ponoči prebedel, ko sem memoriral partiture, koliko sem prevadil v zadnjem mesecu... Preprosto ne gre več...
Ah, pa saj bo bolje. Zdržim še par dni, potem pa malo odmora. Vendar so tu spet vaje za trio Via, potem gostovanje v Munchnu, nato pa izpitno obdobje. Pa spet vaje in tako naprej v začaranem krogu.
Hvala Bgu so vsi koncerti uspeli. Zadovoljen sem s Tempus perfectum-om, z Uršnimi Seli, s kamenškim zborom in orkestrom, s konservatorijem. Nasploh je bilo vse OK.

Zdaj pa moram it, vadit.

Se slišmo.

Lep pozdrav
Jernej

Noč se spušča

2008-12-26T00:19:00.004+01:00

Ura je pol 1h ponoči, ko pišem tole sporočilo. Zbiram misli, v glavi si pojem partituro za sobotni koncert... Razmišljam o prstnem redu pri Božični uspavanki za, zdaj že, današnji koncert v Dobrniču. Hkrati pa pišem uvode za sobotni koncert...
Oči mi padajo skupaj, pa vendar se prepričujem, da moram še malo vztrajati... vsaj še pol ure, da pridem ''čez''.
Ta dva dneva, ki sta pred mano, bosta težka, naporna. Danes imam najprej koncert v Dobrniču (od 9h do pol 12h? upam), nato generalko doma (od 2h do pol 4h) in nato še en koncert, tokrat na Uršnih selih (ob 4h generalka, ob 6h koncert do... ne vem do kdaj, to me najbolj jezi...). Nato pride še sobota. Prosti čas zame ne obstaja. Treba bo it v cerkev in pripravit vse za koncert. Tonska vaja se začne ob 14h, se pravi, da bom moral tja že ob pol 1h, da pripravim ozvočenje, sedežni red, postavitev zbora in orkestra, ogrejem prostor... Me že glava boli. Potem pa še koncert z zborom konservatorija v KC-ju... Kaj če Aleš zboli...

Nič. Še lase si operem, potem pa res v posteljo...
Ura je pol 1h...
Grem...

Lahko noč.

P.S.: Mirne božične praznike in vse dobro!

FB

2008-12-17T20:32:00.001+01:00

Živjo.

Danes sem ves presenečen odprl moj poštni predal, v katerem me je čakalo kar 9 sporočil s FB-ja. Načeloma takih in drugačnih obvestil v moj mail ne prejemam, ker imam pošiljanje nastavljeno samo na obvestila na zidu in zasebna sporočila. Tako me je presenetilo, da sem dobil sporočilo iz aplikacije Honestybox, ki je namenjena temu, da lahko pokritiziraš, pohvališ oziroma poveš mnenje o neki osebi na FB-ju, le-ta pa ne ve, kdo ji je komentar pustil. Te aplikacije nisem uporabil že več kot pol leta, pa vendar se je nekdo spomnil, da na mojem profilu še obstaja. v njej se je pojavilo sporočilo z žaljivo vsebino, ki je tukaj zaradi zasebnosti pošiljatelja ne bom objavljal. Če svojih kompleksov ne more umiriti drugače, pa naj jih sprošča nad mano. Samo zaveda naj se, da vem, kdo je, ker je zelo neprevidno uporabljal določene besedne zveze, ki jih zelo pogosto uporablja tako na messengerju, kot tudi drugod. Na internetu ni nihče anonimen, sploh pa dandanes, ko obstajajo razni programi za odkrivanje IP naslovov, ki ti dobesedno povejo vse o pošiljatelju. Jaz, ga nisem uporabil, ker sem iz konteksta zvedel, kdo je. Samo ena oseba me sovraži dovolj in samo ena oseba je dovolj neumna da bi kaj takega napisala. Le-ta ve, o kom govorim.

Lep pozdrav vsem in anonimnemu pošiljatelju/pošiljateljici še posebej. =)

Internet

2008-12-11T13:21:00.002+01:00

Živjo!

moje težave z internetom se nadaljujejo. Po 2 mesecih samo in only plačevanja računa za internet (mi bodo pa zdej 2 meseca odštel), sem včeraj končno dočakal Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ko so mi priklopili internet. A moje veselje ni trajalo dolgo, saj ga je po slabi uri in pol že zmanjkalo. Zatorej sedaj pišem tale blog iz naše skupne računalniške sobe, kjer sem le našel prost računalnik, ki si ga bom prisvojil za nadlnjih 15 minut.
Včeraj ponoči, točneje ob 4 smo imeli wanabe brucovanje, ko so nas starejši kolegi vrgli iz postelj zaradi namišljenega požara. Ker sem bil radoveden, kaj nas čaka, sem se vdal v usodo in šel z njimi. Bos in v pižami. Ven. Na svež zrak. Ob 4h zjutraj. Pri 0°C. Če staknem pljučnico, mi lahko na besedo verjamejo, da bo naslednjič samo padalo po tistih, ki bi me skušali spraviti iz postelje, ali kako drugače krstiti. End of story.

Lep pozdrav

Jernej

Domov

2008-12-09T21:58:00.002+01:00

Domov bi šel.
Res.
Ne da se mi bit v Ljubljani, ne da se mi imeti orgle, ne da se mi imeti klavirja. Sem brez volje, sem brez interneta, brez knjig in želje po delu. Vsega po malem. Nihče noče na kosilo, nihče noče na pijačo. Kaj naj delam potemtakem v Ljubljani?

In potem mi še Živa zbuja skomine, ko pravi, da gre domov že v sredo! Grrr! In potem se verjetno naslaja nad našim jokom in obupavanjem.

V soboto ni vaj orkestra. Pa tako grozno potrebujemo vsako vajo, ki jo lahko imamo. Bomo pa med počitnicami imeli vaje vsak dan.
Mogoče bomo pa s pevci imeli priprave na koncert. Ne vem, če bodo za to, vendar jih zaradi silvestrovanj toliko manjka na vajah, da moramo nekje nadoknaditi. Do koncerta so pa le še slabi trije tedni. Za božičnico pa sploh še nismo nič vadili. Pa tako malo časa je še. Se bom moral posvetovati s predsednico zbora, da mi dovoli vpeljati še en termin. saj ne bodo vaje 3-urne, ampak dovolj, da program naštudiramo. Čas priganja.

Jutri imajo na konservatoriju avdicijo za solistične nastope z orkestrom. Držim pesti še posebej za Pijo, ki ni imela niti toliko časa, da bi šla z nami na pijačo in je rajši porabila tiste minute za vajo. Potem sta tukaj še Ernest, pa Anita...
Moji favoriti so znani. Upam da jim uspe, da bomo lahko uživali v njihovi predstavi. :)

Domov hočem...

lep pozdrav iz Ljubljane

Jernej

Miklavž 2

2008-12-06T22:07:00.003+01:00

Dan najlepših sanj. Dan, ko se otrokom zjutraj, ko se zbudijo, zasvetijo oči od pričakovanja, kaj jih čaka v peharčkih na mizi. Dan, ko ni pomembno, kaj in koliko, ampak le, da je prišlo iz srca.

Ja, ta dan je 6. december, dan, ko praznuje sveti Nikolaj, oziroma Miklavž, v slovenskem ljudskem izročilu, svoj god. Še kot majhni otroci smo čakali do poznih večernih ur, če bo danes pa vendarle prišel že nekoliko prej in nam razdelil darila, ko bomo še budni, in ne, ko bomo že spali. Na koncu smo vendarle preutrujeni popadali v postelje in sanjali o peharjih, polnih dobrot in daril.

Ja, dolgo je že tega, kar smo verjeli, da Miklavž resnično prinese ponoči darila. Zdaj smo le še veseli, da kaj dobimo. Pa naj bo še tako majhna pozornost, kot je recimo čokoladka, ali morda topel šal.
Samo, da se nekdo spomne na nas.
Tudi mi na druge...

Miklavž

2008-12-04T18:49:00.002+01:00

Ouje!
Miklavž je tu. Malo predčasno, ampak zame je prišel že danes! V Muzikalijah sem si namreč kupil celotno zbirko Beethovnovih sonat, se pravi 32 sonat na 613 straneh. Bravo jazst!
Seveda je imela zbirka pripravno in primerno zasoljeno ceno: 67€, kar niti ni tako veliko, če računam, da mi bodo vse sonate prišle prav.

Da sploh ne govorim, kaj vse sem še kupil zraven. Na primer Scriabin-ove sonate, zbirko najpopularnejših mjuziklov... in še in še.
Denarja je seveda temu primerno šlo. Kar bojim se pogledati račun. Še dobro, da sem plačal s kartico, drugače bi bil presenečen ob količini bankovcev, ki bi jih moral izročiti prodajalki. Še dobro, da je bil z menoj Eva (Ajvi), drugače bi zapravil še več. Ko me, če me, enkrat spustite v trgovino z notnim materialom, me iz nje izvlečete le s silo, ali prazno denarnico. Resnično!

Da ne bom predolgo razkladal o mojih nakupovalnih navadah, grem raje na čalapinke, ki sem jih sam spekel (hvala Bogu, da sem doma) in bodo našim prav gotovo vzbudile tek.

Lep pozdrav
Jernej

Kreh,... kreh...

2008-11-27T13:25:00.003+01:00

Živjo!

Trpim. Sem v agoniji. Vse samo zaradi kašlja. Vseskozi.
Začelo se je po koncertu komornega zbora AG prejšnji četrtek, ko sva z Gašperjem, kot edina 1. tenorja pela tisti nagravžno-visoki A1. Nato je šlo samo še navzdol. V petek sem komaj še lahko pokazal svojim pevcem določene zadeve, v soboto pa sem ostal popolnoma brez glasu. Nato je zače lo še grlo s svojo bolečino. Lotila se me je tudi gripa, vendar ni prišla daleč. Vseeno pa kašljam in sem brez glasu že skoraj 1 teden.

Nič bolje ni bilo niti včeraj na koncertu v Zrečah. Pel sem ravno toliko, da sem s svojim glasom pobarval zvok zbora in nič več. Moj obseg se je ustavil pri C1. naprej ni šlo, ne zlepa, ne zgrda. Počutil sem se prav grozno, ko sem pri visokih tonih le odpiral usta, kot kakšna zlata ribica.

Se je pa zopet zgodila štorija s trgovino. Komorci, lačni kot vedno, smo se zapodili v edini merkator, ki ga premorejo v Zrečah. Najprej sploh nismo našli vhoda, ko pa pridemo noter, pa nikjer prehoda v drugo polovico dvorane. Prijazna prodajalka nam nato razloži, da prehoda ni, ker prenavljajo prehrambeni oddelek. Ja od česa pa ljudje živijo? Od bele tehnike, čistil in plazma televizorja, od stvari, ki se nahajajo v tem delu stavbe?
Vsaj pogostitev je bila v redu. Štajerska kremna juha in dve vrsti mesa s tenstanim krompirjem in kuhanim zelje. Dobili smo tudi vsak svojo plastenko vode, poleg vsega pa je vsaka miza dobila tudi steklenico belega vina (to ni sicer nič v primerjavi s Prevaljami, ko so bile na vsaki mizi štiri vrste vina).

S(m)o pa nazajgrede na avtobusu peli lepe narodne skladbe, med drugim Trzinko, ki se je usedla na vse akademske profesorje in tudi na nekatere študente. Dobesedno...

Lep pozdrav

Jernej

Se čujemo pol...

2008-11-20T10:59:00.002+01:00

Trenutno aktualno na fecebooku:
Skupina z naslovom: ,,Dej se čujemo pol, ker zdaj vadim.''

Kako resnično...
Mene bo solfeggio pokopal. Naslednji teden imamo v tem terminu vaje ''tavečga'' zbora, čez 14 dni pa imamo že ,,da-vidiš-koliko-znaš'' test.

Potrebno se bo usest za mizo in zvadit.

Lep pozdrav

Jernej

Prevalje

2008-11-19T11:13:00.002+01:00

Lep pozdrav.

Že kakšen teden je mimo in tukaj je moj nov prispevek.
Vmes se mi ni zgodilo prav veliko omembe vrednih reči, morda le nastop Komornega zbora AG v Prevaljah. Bil je petek 14. in ob 2h naj bi odpeljal naš avtobus izpred Kongresnega trga... Vse lepo in prav, če ne bi jaz, pameten kot sem, ob pol dveh še krožil po Viču in iskal zastonj parkirni prostor... Eureka! Našel sem ga pri neki trgovini, vendar me je malo skrbelo, da mi ga morda ne ukradejo ali vlomijo vanj... Ura je bila 13.45, ko sem otovorjen z obleko, čevlji, notami in pijačo šprintal do Kongresnega trga (ni tako blizu...). Še prej sem poklical Petra (prijatelj, sošolec IN komponist), naj dirigentu sporoči, da bom malo zamudil, ker tečem z Viča. Mi je pa uspelo, da sem zamudil samo za 10 minut. Hvala dirigentu in vozniku, da sta me počakala, drugače bi moral z avtom sam ''odfijakati'' do Prevalj, pa niti GPS-a nisem imel s seboj.

Do Prevalj se je pot vlekla kakor kača, dvakrat smo celo zgrešili izvoz na avtocesti. Ko smo le dospeli na našo destinacijo, smo odložili prtljago in se zapodili v najbljižjo trgovino - na sendvič!
Predstavljajte si šok, ki ga je doživela prodajalka, ko je v njeno trgovinico privršalo 20 sestradanih zboristov (10 jih ni bilo lačnih), ki so se začeli drenjati pred mesno-kruho sekcijo. Že tako je hitela, kot je mogla, potem pa še bolj, ko smo se nagnetli pred blagajno, vsi nestrpni, ker smo imeli na voljo samo še 10 minut odmora za malico. Verjetno je ta dan trgovka zaslužila vsaj polovico svojega letnega prihodka (nismo kupovali samo sendvičev (op.a.) ).
Komaj smo zmetali vase to hrano, že smo imeli ogrevanje in nato vaje, ki so minile v sproščenem vzdušju (smeh in šala).
Nastop je bil dokaj posrečen, le malo smo bili negotovi. Peli smo same krstne izvadbe skladb slovenskih avtorjev (Tadeja Vulc - nas je prišla celo poslušat, Andrej Misson, Damijan Močnik) in med občinstvom in ostalimi zbori poželi nemalo odobravanja.
Po obvezni večerji, smo se odpravili nazaj v Ljubljano. Celo pot je predvsem zadnji del avtobusa (moški op.a.) prepeval zborovske skladbe, jugo uspešnice, slovenske narodne in popularne črnske gospele, seveda ob pomoči nekaj nadvse nadobudnih ženskih glasov, ki so občasno motile z visokimi toni. Pot je minila hitro, ustavili smo se le na Trojanah - wc in krofi!

Po prihodu, sem jaz, pameten, moral še na Vič po avto. K sreči je bil nepoškodovan. Tako sem se odpeljal najprej v Šentvid, po prtljago, in nato hitro domov (po omejitvah, se razume). Doma sem bil približno ob pol 3h, skočil v posteljo in se pripravil (s počitkom) na sobotni pouk in vaje.

Tako. Sedaj čakam na četrtek in naslednjo sredo, ko imamo s komornim zborom in s popolnima drugim programom nastop najprej v Šentvidu, nato pa v Zrečah.

Lep pozdrav do naslednjič

Jero

Zgubljen

2008-11-13T16:46:00.001+01:00

Lep pozdrav.

Dans je en tak čuden dan... neki pada, neki ne pada in jst sm se zgubil sredi Trnovega.... zapeljal sem v eno uličico in potem nisem vedel ne kje sem, ne od kod sem prišel... potem sem ene 10 minut krožil po cestah tam nekje okrog, da sem končno dospel do trnovsek cerkve, kjer me je profesorica že čakal... obup!

Jutri gremo pa s komornim v Prevalje na en koncert. Pojavil pa se je en problem, kam naj avto parkiram, da se potem lahko odpeljem domov, ker trole pač ne vozijo po polnoči, v centru pa tudi ne moreš pustit avta za več kot 2 uri...
ejejejej Ljubljana...

Včeraj sem ugotovil, da bom do novega leta med vikendi doma preživel le po 6 ur na vikend (če odmislimo spanje). Vaje tukaj, vaje tam, vaje onake.... itd itd, po večini zbori, nekaj pa tudi klavir
Bom že nekako... če ne zlepa pa zgrda...

Grem jst zdej mal vadt....

LP
Jernej

Blogged with the Flock Browser

House of Flying fingers ------ dobesedno...

2008-11-06T11:53:00.001+01:00

Ok. Mene je kr zmrazilu k sm tole gledou...
Ti Japonci so čist odtrgani... vadjo po cele dneve, vsi super talentirani, otroci že pr 9 letih igrajo take skladbe, kot jih trenutno jst...

Jst bi tud znou to.... po 3 letih vaje (vsak dan po 23 ur... ;) )

Velik užitka pri gledanju.

Blogged with the Flock Browser

...Idile...kot v jeseni list rumen...

2008-11-06T11:31:00.002+01:00

No, tkole.
Da ne bo kdo mislu, da jst v Lj sam zabušavam, naj vas seznanim s tole novičko, da sem se danes kot zgleden učenec piflou skladbe na pamet za komorni zbor. Priden Jernej :)

Ja. In sicer jih moramo znat do torka, ker v petek (14.) pojemo v Prevaljah (če je kdo od tam naj pride poslušat). Težava je bila le v tem, da se včeraj nismo nehal smejat vsaj ene 15 minut pri vsaki pesmi, tako da je dirigent na koncu zgubu živce in nas poslou domov... Zdej se morm pa naučit celoten prvi tenor na pamet, pa še fajn ga morm zvadt, ker bo tisti, ki ponavadi še poje 1. tenor, tokrat solirou... Sej ne da se protžujem, sam je treba pa dobr znat.

Jutr grem zvečer na en koncert v Križankah. Špila pa kvartet klarinetov, z Borutom na čelu (Borut Turk, en zlo nadarjen klarinetist). Mislm, da se obeta ena zlo dobra predstava, za vse glasbene okuse.

Potem bo pa spet petek, nabit z akademijo, klavirjem, zborom... pol pa damu pa spat pa amen!
Čeprou, če sm iskren, mi tale naš zbor zlo velik pomen. Mi je kot nekakšna sprostitev, stvar, v kateri zares uživam.... predstavlja mi veliko veselje.

Nč, zdej grem pa počas spat, ker bo treba jutri zgodej ustat...

Lep pozdrav
Jernej

Blogged with the Flock Browser

Ljubljana je bolana tm tm tm, Ljubljana je bolana...

2008-10-21T14:02:00.001+02:00

Salut!

Ne vem zakaj mi gre ta pesem zadnje čase tko po glavi... Gotovo mora bit dober razlog za to...

No stvar je takale, stoji pa tkole
Včeraj sem bil na koncertu Klavirskega dua Matej Horvat-Miha Haas. Izvajala sta Mozarta, Brahmsa, Griega....
Nepozabno. tako dovršene igre, sploh pa klavirske še nisem slišal. Njun nastop bi se dal primerjati le še z virtuoznim igranjem Dubravke Tomšič Srebotnjak na njenih koncertih širom Evrope...
Zanesljivost, čist ton, lep ton... so le nekatere stvari, ki so posebej izstopale na njunem koncertu. Da ne pozabim ovacij poslušalcev, pred premorom sta se morala kar 4!x vrniti na oder. Na koncu pa smo si za aplavzom zaslužili 3 dodatke. D njune garderobe se je vila vrsta obiskovalcev, ki so jima želeli čestitati za tako dovršen nastop...

Moj Stage piano se lepo pridno vsakodnevno uigrava, saj sem končno zvedel, koga bom imel za klavir... profesorice sicer ne poznam, upam pa, da se bova dobro ujela.
Toliko smeha, kot ga je pri naših urah, verjetno ni v nobenem drugem oddelku akademije. Se vidi da smo pedagogi ena ločina glasbenikov. Med sabo se dobro ujamemo, imamo pa tudi enega music geeka, in nekoga, ki mu vstajanje pred 11 zjutraj ni ravno povšeči, zato redno zamuja na ure....

Lep pozdrav iz (trenutno) sončne Ljubljane.

Jernej

3.10.2008-A day to remember

2008-10-10T22:13:00.004+02:00

Ah ja...
Počasi se bo treba navadit Ljubljane... Začel sem sicer tako, da sem si zapomnil imena vseh postajališč na progi moje trole... Ni kej, tudi tko se da neizgubiti se. Dobro je to, da je moja trola 1, kar si ni težko zapomniti.

Prvi dnevi na Ag-ju so minili v znamenju iskanja predavalnic, težav z urniki in profesorji, spoznavanju sošolcev in še in še... Najlepše od vsega skupaj je, da imam Ag v bistvu skorajda pod oknom ;), del akademije se nahaja v Šentvidu, v kleti Zavoda sv.Stanislava, v nekdanjih prostorih radia Ognjišče oziroma TV3, če se ne motim...

Cimri so OK, kolikor se pač vidimo... Tako se mi je zmešal bioritem, da spim podnevi, ponoči, zjutraj, zvečer, še popoldne včasih... Če pa zapaše... :)
Tudi drugi domovci so prijazni, z vsemi se pozdravljamo, kadar se vidimo, kar da občutek pripadnosti neki skupini... Ima nek določen efekt...

V četrtek smo imeli preizkušnjo glasovnih sposobnosti (beri: kateri glas boš pel v zboru) in prišlo je celo tako daleč, da mi je profesor rekel, da me želi v komornem zboru. Temu vabilu sem se seveda odzval, kar pa bo prineslo za sabo več vaj, nastopov, tažji program itd... :S

No uglavnem, kar sem hotel povedati je, da je v nedeljo, 3.10.2008 moja najboljša prijateljica Mateja povila prvorojenko Emo.
Tole je zapisala v sporočilu:

Ko sem zapustila gnezdo,
so me zunaj imeli vsi za zvezdo.
Oči v rokah imel je fotoaparat,
mami pa, kot da bi jo prevzel kak škrat.
Ker pa končno izvedela sem, kakšno ime imam,
Vam takoj zdaj dam svoj avtogram:
EMA

A ni zakon? :)

Mateji, Robertu in Emi želimo vsi skupaj srečno na poti življenja.

Lep pozdrav
Jero

Road trip...

2008-09-26T12:22:00.003+02:00

Včer v Ljubljani...
Spoznavno srečanje...
S kerimi modeli bom skupej stanoval... :D
Se mi zdi, da sm kr prou naredu, da sem se odloču, da bom stanoval v škofovih zavodih v Šentvidu.
Klapa bo res taprava, kot sm včer vidu. Z enimi smo se kr fajn zaštekal. Velik je tud glasbenikov tom noter, pa čeprou so večinoma amaterski (ena gre flavto študirat letos :D). Ena ima celo svoj zbor, nek v Vipavi. Sva se že dogovrila za menjavo izkušenj in notnega materiala.

No sej začelo se je kr fajn. Naj prej je imel Gregor Kunej, za kar sem mislu, da bo dolgočasno, predavanje o domskem redu, dejavnostih, ipd... ampak je vse povedou tko na smešen način, včasih celo mal sarkastično hehe. Spoznal smo celo predsednico sveta študentov... Fajn punca...

Pot tja in nazaj je bla tko mal, živčna, če se smem tko izrazit. Pelou sm sicr jst, ampak sta oč pa mami zravn visela, da sta vidla, če bom znou v Lj in nazaj pridet.... Ma halooo! Al nism več 5 let str!! Pršli smo uglavn varno... čeprou je mami vsakič bremzala, k je nek avto mim mene švignu... XD

2. stvar: Mammo mio sm gledou že 3x, in še enkrat bom, če bo seveda vse po sreči (če me pa kdo povab, gremo lahko pa skup ane!)

3. stvar: Naroču sm stejđ piano iz Nemčije, pa še ene par stvari zravn, ki mi jih bo zrihtou Simon Ceglar (harmonikar ansambla Ceglarji, Tjašin fant...). Tko da, juhej, gremo spet vadt...
XD

No tok, za enkrat... slikc ni nč gor, ker nism imou fotkiča s sabo...
žalibog...

Lp
Jero

Mamma mia, here I go again...

2008-09-14T13:04:00.002+02:00

Kot je razvidno že iz naslova, sem bil včeraj spet v kinu in ja, spet sem užival ob pesmih ABBE. Ta film bo, vsaj po moji oceni, prinesel v blagajne celo nekaj več denarja, kot ga je prinesel Batman. Ne zgodi se ravno pogosto, da bi sli ljudje kakšen film ogledali večkrat. Včeraj pa sem v dvorani opazil kar nekaj znanih obrazov že od torka. Ajda je šla gledat že tretjič XD.

Drugače pa sem včeraj kuhal, pospravljal in pomival, ker so se naši odpeljali v Kočevje. Ob 3h sem šel na kosilo s Tjašo in Mojco, ki je bilo hkrati ustanovna skupščina našega tria (ki še nima imena ;))
Na Loki imajo sicer olična kosila, vendar tam največkrat naročim kar ocvrti sir. Mi pač paše.
Ob 5h pa smo že imeli sestanek za eno drugo poroko, ki bo 18 oktobra. Zbrala se je kar lepa skupinica (od tega en pob -> jazst XD), ki bo pela oziroma igrala na tej poroki. V bistvu jih bo več pelo, kot igralo, ampak v redu.
Važno je, da se mi počasi polne urnik za prihajajoče leto. Mi vsaj ne bo dolgčas...

Tale naš trio mi je vse bolj in bolj všeč. Tjaša je tole kr resno zagrabla, midva z Mojco sva ji pa pritegnila. Aja, še to, Tjaša je bila sprejeta na akademijo v Graz-u (violina). Bravo! Sami akademiki bomo.

Mamma mia

2008-09-10T07:53:00.002+02:00

Uau!
Neverjetno, kakšen film.
Že tako se navdušujem nad mjuzikli, potem pa Benny Andersson in Björn Ulvaeus ustvarita film, ki si ga želim ogledati še enkrat.
Zanimiva zgodba, Greek landscape and sea, + ABBA
Recept za uspešnico.
Meryl Streep preprosto blesti v vseh pogledih, pa tudi drugi ne zaostajajo veliko za njo.
Pa kaj naj še rečem...
Ta film je !must see!, zato ga grem pa za konec tedna gledat še enkrat :)

Mamma mia, here I go again, my my, how can I resist you, Mamma mia, does it ......

Konec šolanja

2008-09-06T10:53:00.004+02:00

Aaaa! Danes sem uradno opravil vse izpite na orglarski šoli, kar pomneni, da z začetkom oktobra pričnem z diplomo. Z ravnateljem sva se že pogovarjala, tako da nič ne more iti narobe. V soboto grem torej na konservatorij in se prijavim na diplomo. S tem bom tudi zaprl eno poglavje v mojem glasbenem izobraževanju, ki sem ga odprl leta 2003.

Uau, 5 let petja, učenja igranja... 2 leti dirigiranja (januarja bom že 4. leto vodil moj mešani pevski zbor :)....
Ogromno znanja. Večino ga že posredujem naprej....

Na juriš!

Ljubljana

2008-09-05T20:31:00.002+02:00

Ja, danes sem bil v Lj. Čisto poslovne zadeve. Šel sem po potrdilo o vpisu in jih dobil kar 6! (na akademiji resnično ne skoparijo s papirjem :D) Študentski referat je začel delo ob 9h dopoldne. Ob 9h sem bil tam, pa so vseeno bili že 3 pred menoj. Sicer je šlo kar hitro (vpisovali so namreč diplomske koncerte), vendar sem bil na vrsti šele ob 15 minut do 10h. Dobil sem potrdila in letel na Lpp. Z očetom sva se 2x izgubila, ker ni nikjer označen vhod, oziroma uvoz v stavbo. Na koncu sva le prišla na pravi naslov. Tja sem šel zaradi meseč ne vozovnice, ki jo bom potreboval za vožnjo po Lj (starši mi zaenkrat še ne pustijo, da bi s seboj v Lj vzel tudi avto, vendar je sedaj le-ta crknjot XD). Ne vem, če jaz ne razumem ljubljanščine, ali je pa blagajničarkaalkakosejimžereče na okencu govorila tko potiho, da je nisem popolnoma nič zastopil. Ko sva se končno le sporazumela, sem dobil karto in hajdi v avto in na Dolenjsko.
Kako je zanimivo, da takoj, ko pridemo iz Ljubljanje, posije sonce. V Ljubljani megla, na Dolenjskem sončno. V Nm pa na študenta po napotnico, zatem pa takoj na konservatorij s potrdilom o vpisu, ki ga je tajnica že tako željno pričakovala. In, kaj ji bo? Mogoče bo Nina vidla oktobra, za kaj je blo to potrdilo pomembno... XD

Zvečer, ob pozni 5. uri sem imel še pisni del izpita iz dirigiranja. Na rezultate bo potrebno počakati do jutri, ko bom imel še ustni del. Tako mi za jutri preostaneta še 2 izpita: vokalna tehnika in zborno petje.... Potem pa se lahko vpišem na diplomo!!!! Jeeeeeeiiiii!

Zdej, ko sm ponovil vokalno in napisal tale izsek današnjega dne, se bom pa odpravil počasi spat, z mislijo na dober jutri....

Aja, še to. Rebeldehisterija: ,,Jst sm že cel dan včerej bla tuki, pa tud dones bom, pa na vse 3 koncerte grem.'' Mislm, k bi šu tja pa ji nekej naredu... banalizem najvišje vrste....
Posledica: 2 najstnici pridržani, 2 na opazovanju v bolnišnici....

Anekdote 2. del

2008-09-02T10:10:00.004+02:00

No, kot obljubljeno.

Dijaški biserčki

Kukec - geografija
Starič - nemščina
Šerovič - biologija
Arnuš - sociologija
Mohorčič - razredničarka, matematika
Nemanič - angleščina

Kukec: Kje ste pa ve kej ble, Ana in soseda?
Špela M.: Js sm Špela...

Janc: Pa si sigurnu niste nč ogledval?
LeŠo: Itak da smo si!
Janc: Ka pa?
LeŠo: Vinsko klet!

Denis: Ja ti, k si bil 24 ur na dan pijan tam!
Lešo: Ja kaj bi pa ti druzga delal??
(premislek)
Lešo: Pa nism bil 24 ur pijan!

Pri angleščini 2 smo obravnavali drevesa. Na sliki ugotavljamo s profesorco, če sploh kdo ve, kaj naj bi bilo na njej:
Janc: Tisto drevo u savnah...
Po smehu sošolcev čez nekaj časa:
Janc: Aja, v savanah sm mislu...

Angleščina 2: Šport - dobre in slabe strani olimpijskih iger. Pri slabih je tudi greed (pohlep). Profesorca pove pomen te besede, Janc pa klepeta...
Nemanič: Anže, kaj je greed?
Janc: Potreba!

Starič: Unterkunft.
Janc: Wunderpunkt?

Nemščina 1: Route je pot, smer poti.
Janc: Route pomen rovte po slovensko?

Mateja M. se je uvrstila na državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni in Šerovička reče, da je 25. 11. tekmovanje.
Janc: Na božič bo, joooou...
Mine 5 sekund.
Janc: Aja... (in se potuhne)
Šerovič: Prosim!? K se je božič prestavu??

Kukec: K vam je kej hudga v šol? Kuga bi pa doma delal?
Jero: Jst če bi bil doma, bi že 2 simfonije napisal!
Kukec: Ja, pol ti pa dovolm, da kdaj tut pr geografiji manjkaš! Pa pr eni noti se name spomn.
Lešo: Pol bo pa tu pavza!

Arnuš: Kaj ne gre noben gor s tabo? (pred tablo)
Anita: Ja očitn da ne.
V razredu spet nemir...
Arnuš: Ja kaj bi vi najprej vic radi?
Anže: Ja, k Anita že od četrtga leta ni nobenga povedala...
Anita: Ne, to ni... to je sociologija...
Lešo: Ja, to pa je vic, ja.

Kukec: Gapi, fuul so bli dobri! Se boma mogla zment za recept. (tema: piškoti)
Gapi: Tu se bote mogle pa same zment... (Profesorca in njegova mama)

/.../povlekel si me za rokav/.../ (Berilo 3, str. 92)
Luka (bere): /.../ privlekel si me za rokav /.../

Lukatov mobi zazvoni.
Lešo: Jooo Luka, drugič ti ga bom u rit zarinu!

Janc: Profesorca men ni.... men ni.... Men neki ni jasnu.
Minuto razmišlja kako bi povedal, nato profesorca razloži.
Mohorčič: Jasnu?
Janc: Ja... Sam kako bi pa mogu??
Čez par sekund:
Janc se lopne bo glavi in reče: Ajaaaaa...!

Biserčki naših profesorjev

Krvavica - slovenščina
Arnuš - sociologija
Kukec - geografija
Suzi (Suzana Malnar) - zgodovina
Starič - nemščina
Šerovič - biologija
Flora (Florjančič Stanislava) - kemija
Lubej - filozofija

Miketič: K ni mel on tm lubice?
Krvavica: Ja, ampak že po svoji smrti.

Kukec: ... in dobila stanovanje od njihovga ključa...

Janc: Nism slišu kr sm klepetov.
Suzi: Ja, zakaj pa nisi... Aja, zatu.

Janc: Poznate pregovor 'Kdor jamo koplje, tam dlako pusti'?
Suzi: Ja.

Arnuš: ... in koliko odpade na telico... Mislim govorico telesa...

Nemščina 1. Starička gre po neke liste v kabinet med uro. Daniel žvižga ko Starička pridrsa nazaj v razred.
Starič: Ej! Lahko greš prec ven! Mi je čist vseen, če si kle al če te ni, samo nehej žvižgat!!
Naredi premor. Nato:
Starič: Tku lušnu pa v šol spet ni...

Šerovič: Ta bolezen se pojavi med 30. in 5. letom.
Matic: Med 5. in 30.
Šerovič: Ja. (par sekund mine) NEE, med 30. in 50. letom!

Kukec: ... odnos človek-ljudje... no UPAM!

Luka se smeje kot pečen maček.
Kukec: Ka je Luka?
Luka se smeje še naprej.
Kukec: Lukči, al se boš polulal!

Ines: Štirje so dežurni.
Flora: Ja kje pa so k jih nč ne vidm. K so dol v kevdru?

Lubej Lukatu: Znaš ti brat al ne znaš??

Anekdote

2008-09-01T15:40:00.004+02:00

No tkole. Vsi poznamo kakšne anekdotke, ki so se pojavljaje ob različnih dogodkih. Zato vam bom predstavil par cvetk, ki so nastale v našem razredu (gimnazija).

Profesorski biseri...

Šerovič - biologija
Sladoljev - fizika
Malnar - zgodovina
Medjedović - psihologija
Mohorčič - razredničarka, matematika
Krvavica - slovenščina

Šerovič: Anže, kaj pa misliš da si? Ne boš kr tako šprical. Al nism js na banani zrasla!

Slado: Sine moj blesavi, zakaj maš kapo na glavi?
Marči (ni naš): Ja, ušesa me bolijo.
Slado: Ok, dobro.
čez petnajst minut:
Slado: Kaj pa ti tle delaš? Ti pa nisi iz 2.a! Zakaj si tle? Ne bi smel bit tle! ...

Slado: Bosanc je Bosanc, Hercegovc je de lux Bosanc...

Malnarca: Uroš, nehej se smejat!
Uroš: Profesorca, js sm vm že povedu. Js se zmerej smejim, js ne morm da se neb smeju. OK, se ne bom več.
Malnarca: Dobro, Maša nadaljuj...
Anže: Profesorca, zdej se pa vi smejite!
Malnarca: Ja, pa sej je Uroš začel prvi!

Slado: Zakaj imajo Hercegovci taku dolge vratove? Zatu da vidjo kdaj je u Zagrebu kakšno prosto direktorsko mesto!

Slado Erniju: Sine moj blesavi, si se zatravio?

Medjedovićka: KrvavIca je vaša profesorca za slovenščino?
2.a v smeh in jo nekdo uspe popravit: Ne krvavIca ampak KrvAvica...
(profesorca se je zmotla in namest poudarka na prvem a-ju nrdila na i-ju)

Mohorčička o našem plakatu, k smo ga naredl pr slovenščini: To bi mogl v našm razredu viset, sam kaj, k ne vem kater je naš razred!

Erni je pred tablo pr matematki in ima v roki flumaster, ki piše vedno slabše. zato prtisne s konico ob tablo...
Mohorčič: Ne! Ne tega! Prslont bi ga mogu.
Erni: Ups...
Mohorčič: Eee, pa si ga uniču!

Luka razlaga profesorci Šerovič našo dilemo s kameleonom (tj. kakšne barve bi bil kameleon v sobi s samimi ogledali (takrat smo imel filozofijo 1 uro prej))
Luka: Profesorca, pa vete kašne barve je torej kameleon?
Šerovič: Al nism js kameleon!

Krvavica: Vsi vemo kuk jezikov Drnovšek govori.
Janc: Kuk?
Krvavica: Ja, ne vem. Več!

Biseri dijakov...

Kukec Tomas - geografija
Medjedović - psihologija
Mohorčič - matematika, razredničarka
Sladoljev - fizika
Malnar - zgodovina
Skube - angleščina
Flora (Florjančič) - kemija
Sekula - nemščina

Kukec Tomas: Luka, ti ne ratuje sledit pouku, ne?
Luka: Kaj?
Kukec Tomas: Boš mogu bolj poslušat, Luka.
Luka: Ha? Kaj?
Kukec Tomas: Temule pa res ni nč jasnu.
Luka: Kaj se zdej pogovarjamo?

Medjedović: Anže, nazaj u prvo klop?
Anže: A djte profesorca no... pa tu je moja punca! Lahku pr njej sedim? Prosiiim...
Medjedović: No, dobro. ampak samo, če bos tiho.
Anze: Bom bom, oblubm!
Luka: Profesorca, js pa Uroš sva tut skup. grem lahku k njemu sedet?

špela P.: ..... vzhodna, jugovzhodna in južna Azija
Kukec Tomas: Ej, slište tm zadi?
Luka: Ja, južna Azija!

Gapi: .... je šest drzav, če ne štejemo Rusije. če štejemo še Rusijo bi jih blu sedem.

Ana pred tablo rešuje...
Mohorčič: Ana, a ti sploh veš kaj počneš?
Ana: Ne!

Vesna, Mateja, Uroš in Luka spet sedijo skupi na treh stolih. Vesna pa pri Lukatu na kolenih...
Kukec Tomas: Zakaj pa vi tm zadi tko na kupu sedite?
Luka: Ja, k ne bomo filma gledal?
Kukec Tomas: Dej, pejta nazaj na svoja mesta.
Luka: Pa če nam paše taku sedet!
Miketič: Ja, pr Lukatu je vrjetn vse trdu...
Luka: Za tvojo informacijo je zdle čist mehku!

Sošolci se pogovarjajo o pridevniku. Za nekaj trenutkov se zatopijo v razmislek, ko Luka pretrga tišino, pokaže na peresnico in reče: "Puščica!"

Lešo: Mene bo kap.........sam povem.

Pr geografiji se pogovarjamo zakaj smo prestavl fizko.
Kukec Tomas: Pa Luka, glede na to da ti vse razumeš in znaš, to teb ne bo problem!
Luka: Js tega lih ne razumem ampak dobr...

Lešo: Js bom kihnu............ samu opozarjam.

Slado: Jou, kake učence morm učit.
Lešo: Če bi bli vsi pametni, vi neb mel službe...

Profesorca Medjedović govori rešitve kontrolke pr psihi, vsi dijaki klepetajo.
Medjedović: A me sploh kdo posluša!?
Dijaki utihnejo nakar:
Anita: Js poslušam!

Medjedović Lukatu: Bi rad gledal? (da ne bo pomote-s tem je misnla na test)
Luka: Ja, rd bi vidu kva nimam.

Medjedović: Denis! V šoli si zatu se prosim tako tud obnaši!
Denis gleda po razredu: Men se je pa že čudnu zdelu kje sm že cel dan...

Špela Medic pr zgodovini pred tablo nič ne zna.
Mike: Profesorca, tu je zanjo opravičilu k je blond!
Malnar: Pardon, nism bla pozorna.

Pri zgodovini:
Matic: Djmo bit čist tihu, ajde, tihu bodte! Profesorca, tihu bodte!

Malnar: Uroš, povej kaj je blo značilno za karantansko družbo.
Uroš: Pa ka js vem!

Luka iz zadne klopi zafrkava Uroša če uživa v prvi klopi ker ga je Malnarca presedla (klepetal so).
Uroš: Profesorca, lejte ga! Lejte ga ko me zajebava!
Profesorca ne naredi nič le gleda ga.
Luka spet začne...
Uroš: Profesorca, lejte ga no! Lejte, k me zajebava!
Profesorca skomigne z rameni.
Uroš: Zajebava me... glejte...profesorca, zajebava me! Ja, pa je tu dobr??

Čista tišina pr matematki.
Špela M.: APČIH!
2.a: Na zdravje!
Špela cez par sekund: Prosm?

Anže: K vi tut kadite?
Šerovič: Ja tud občasno.
Anže: TOOOOOO!!!

Pridejo Luka, Lešo, Tejč, Vesna in Mojca u garderobo. Vsi se že preobujejo, le Lešotu nekej ni jasnu. Kmal začnejo iskat Lešotovo torbo, a je ni nikjer! Potem se probajo spomnt kje jo je mel nazadnje. S skupnimi močmi ugotovijo da je tu blo v Totalčku (lokal). Lešo se odloč da bo teku nazaj v Totalčka po torbo, Vesna pa z njim. In tako sta tekla do Totalčka, do Lire in nazaj do šole, kljub temu da je snežilo in da je blo na plocnikih in cesti čist zdrizasto od snega. Pol sta pa kr šla nazaj v šolo. Po petnajstih minutah zamujene ure sta se vrnila v razred in na mizi je bila Lešotova torba. Maša je vzela njegovo torbo iz Totalčka in ga hotla spravt na foro, češ Lešo, kje maš torbo.

Pri angleščini 2 je profesorca oblečena v živo zeleno majco.
Janc: Profesorca, tu je pa strupena barva.
Bojanc: Taku ku vaša osebnost!

Pr zgodovini sta Matic in Luka tekmovala kater bo prpravu platno za grafoskop. In prleti Matic prvi na tablo, ker pač sedi u prvi klopi, in prprav platno. Potem pa prteče za njim Luka, ki sedi v zadnji klopi in posprav platno in ga nazaj spusti, češ, da ga je on prvi prpravu. In tako sta se dajala s tem platnom gor in dol dokler ni Suzy znorela.

Denis vedno zamudi prvo uro zaradi prometa. In tako prleti neko uro v razred in se opravič ker zamuja.
Profesorca pa: Spet ta promet, ne?
Denis pa nazaj: Ma ne, sam ni se mi dalu prej u klas pridt.

Lešo je vprašan geografijo.
Kukec Tomas: Vodne razmere v Aziji.
Lešo: Reke pa tu?
Kukec Tomas: Ja...
Lešo: Kitajske reke...
Kukec Tomas: Eh, ja... Povodje!
Lešo: Aaaaajaaaaaaa!!!
Kukec Tomas razredu: Sam na taprav knofek prtisnem pa taku zakurbla... (se obrne nazaj k Lešotu in prčakuje odgovor)
Lešo pa: Kuga ste že vprašal?

Pri angleščini 2 smo zaklučil z obravnavanjem vprašalnih oblik in se je profesorca odločila, da bomo ponaljal pretvarjanje povednih stavkov v vprašanja.
Profesorca: Anže, povej mi: "Jaz sem dober učenec."
Anže: Vprašam se?
Profesorca: Ne, ti kr rec da si.

Erni: The British Police, which carry guns...
Skube: Really? Are they machines?
(opomba: which je za predmete, who pa za osebe)

Pri zgodovini smo se pogovarjal o maturi iz zgodovine.
Lešo: Pa ste vi delal maturo iz zgodovine?
Malnarca: Takrat ni bla matura ampak zaključni izpiti. Tko da ja.
Lešo: Pa ste naredl?

Pr zgodovini smo se celo uro smejal zarad vsake malenkosti, ki jih žal ne mormo zapisat, ker so bli izrazi na obrazih in ne besede. Profesorca pa ostaja resna.
Denis: Prznejte profesorca, d vm gre vsaj na smeh!

Mohorčič: Kaj je okul številske premice?
Matic: Vakuum...?

V zadnjih klopeh je pri pouku psihe (spet) nemir.
Medjedović: Kaj delate tm zad?
Janc: Drkamo.
Luka: Profesorca, iskrenost je lepa čednost!

Janc je prevrnu stol.
Medjedović: Pa kaj je narobe Anže!?
Janc: U tej šoli ni nč več normalnu!

Šerovič: Do kje smo pršli?
Pia: Do uhoja...

Pia je vprašana kemijo in rešuje nalogo za profesorčinim hrbtom.
Flora (gleda po redovalnici): Kdaj je pa Pia Papež vprašana?
Pia (izza njenega hrbta): Zdle.

Pri angleščini 2...
Profesorca: Uporabi improve v stavku.
Janc: I improve my English.
Profesorca se zasmeji in zaokrozi z ocmi.
Janc: Spet ni prou, ne?? Evo!! Pa to pomen izbolšat, ne!? Evo, pa nism! Jao...

Malnarca: Anže!
Janc: Ja?
Malnarca: Zakaj nis poslušu?
Janc: Zatu k sm neumn...

Šerovič: Belo meso je tut pr piščancih - no, tu je tu (pokaze na tablo, kjer je napisala bela ali počasna vrsta skeletnih mišičnih vlaken)
Matic: Oni pol ne bi bli dobri maratonci, ne?

Sekula: Da ist ein Comic.
Matic: Ej, js sm pa tu že doma prebral!

Opravičujem se za slovnične napake, besedilo je copy-paste z naše nekdanje spletne strani.

To je 2. letnik.
3. letnik pride naknadno.

Šola

2008-08-31T20:29:00.010+02:00

No pa s(m)o dočakali.

1. september. Začetek pouka za okrog 161000 šolarjev in blizu 90.000 dijakov. V torek se bo začelo ponovno guljenje šolskih klopi in vzdihovanje nad oh in sploh težkimi dnevi v šolah, kontrolkami, zateženimi učitelji/profesorji, pomanjkanjem časa in kampanjskim učenjem.
Spet... over and over again. Bodi učenci, še bolj bogi profesorji.

Res je, da sebe najbolj opazimo, vendar ne trpimo samo mi, tudi profesorji včasih potegnejo ''takratko''. Če pogledamo po bližje, niti nimamo tako slabega življenja. Ko smo bolni lahko ostanemo doma, v postelji, če ne znamo dovolj, lahko ostanemo doma v postelji in se delamo, da smo bolni. Profesorji tega ne smejo, ker potrebujejo za praktično vsak šmrkelj iz nosa zdravniško potrdilo...
Pa tudi spraševanje in kontrolne niso več, kar so bile. Dandanes je vse napovedano, celo spraševanje. Pri kontrolnah pa so celo možni interni dogovori s profesorji, v stilu: ,,Profesorca, zdej pa taku. Al prestaumo, al nas pa jutr nej v razred!'' ali pa: ,,A gremo pisat? .... .... ... -Nooot!!'' (tist k je predlagou da gremo, jih seveda dobi po buči, oziroma mora potem častit pijačo).

Ojaja.... kje so tisti brezskrbni srednješolski časi.... že dolgo jih ni... (2 mesca pa pol :D)
Zdaj se zavedam, da je od maturantskega plesa minilo že pol leta. Spominjam pa se ga še, kot bi bil včeraj.

Če bom najdu kakšno slikco, jo bom pripopnil sem gor....

Ena skupinska profesorjev, ki so se odzvali našemu povabilu...

Profesor za fiziko in profesorica za slovenščino

Kemija (kličemo jo Flora) in angleščina

Razredničarka

Slika pove vse

Sirtaki wanabe

Razredni bend

Mi smo že skor maturiral...

Dekliški del

Fantovski del (se sam men zdi al je razredničarki neprijetno?)

Živel 4.A!!!!

Popevka

2008-08-30T09:48:00.005+02:00

Kje so časi slovenske popevke...
Kje so melodije kot Poletna noč, Vrača se pomlad, Pegasto dekle, Presenečenja...?
Kje so Robežnik, Sepe, Gostiša, Elza Budau...?
Kje so naše nesmrtne dive in pevci, ki so s svojimi glasovi zaznamovali slovensko popevko?
Ni jih... Takih tudi ne delajo več.

Včasih so poslušalci (in gledalci) čakali do poznih nočnih ur, da so videli zmago svojih favoritov, dandanes pa odnehajo že po parih pesmih. Nivo je padel. Tudi skladatelji niso več kar so bili. Ustvarjajo povprečnost, ni želje po napredku in vedno boljšem...
Tudi vokalisti (večinoma vokalistke), razen par izjem, so tam, da razkazujejo svoje bogastvo v dekolteju, ne pa svoje znanje in glas. Vsakdo se lahko prijavi na popevko, pa če poješ, ali ne.

S tem se lahko obrnemo tudi na Evrovizijo. Dogodek leta, včasih. Pevci so sanjali, da bodo nekoč nastopili na tem prazniku glasbe, največjem in najbolj spremljanem koncertu/tekmovanju v Evropi. Slovenski skladatelji so se neprenehoma trudili prodreti v elito... koliko neprespanih noči, zabitih dnevov z dodelavanjem skladbe, ki je že tako zvenela popolno, vendar njihovemu ušesu ni ušla niti najmanjša slabost. Kje so leta, ko je pevce spremljal pravi orkester, ko je v dvorani donelo sozvočje tonov, barve in prekrasne melodije, ki so zlahka šle v uho...
Ni jih več, nadomestile so jih prferšterkane kitare in žaganje ter razbijanje po ''loncih''... dobesedno...

Ni prestiža. Vodilni pri evroviziji bi se morali malo zamisliti nad svojim početjem in potjo v prepad. Zavzeti bi se morali za orkestralno glasbo. Rockovskih. metal in podobnih taborov je že po Sloveniji polno, kaj šele drugje. Ne potrebujemo še enega. Potreben nam je festival petja in ne ''hruljenja'' v mikrofon. Želim si, da bi imele moje besede vsaj kakšen vpliv, da bi bile vsaj malo uspešne, vendar niso. Sem samo majhen človek, ki si želi spremeniti tok časa, vendar premajhen, da bi mi to uspelo...

O meni

2008-08-29T10:05:00.002+02:00

Živjo!

Da povem najprej nekaj stvari o sebi. Sem 18 letni študent akademije za glasbo, smer glasbena pedagogika. Prihajam iz Novega mesta. Imam 2 brata in sestro, ki se ukvarja s fotografiranjem, flavto in klavirjem, 1 brat igra trobento, 2. pa nima nevemkakšnega zanimanja za inštrumente. :D
Večino časa preživim na svojem pianinu, nekaj tudi ob njem :)
Ukvarjam se, kot se že iz študija vidi, z glasbo. V veliko veselje mi je poučevanje klavirja na eni izmed glasbenih delavnic v Novem mestu. V domači župniji vodim tudi mešani pevski zbor, v ustanavljanju pa je še komorni oz. priložnostni orkester, ki ga bodo sestavljali pretežno otroci iz okoliških vasi, ki se učijo inštrumentov v glasbeni šoli, ali pa so le-to že končali.
Že od malih nog rad pojem, kar me je seveda posledično privedlo do raznovrstnih zborov in priložnostnih sestavov. Če potrebujete tenorista, sem na voljo :). Tudi v prihodnje bom seveda zelo zaposlen s petjem, v Ljubljani se bom pridružil kakšnemu zboru, malce pa se nagibam tudi k solo petju z operno šolo.
Če bo vse posreči, se bom v prihodnjih 2-3 letih vpisal na dirigiranje na ljubljanski akademiji za glasbo, oz. kje drugje v Evropi. Moj cilj je namreč postati dirigent, vzornik pa mi je Arturo Toscanini.

No toliko za enkrat, več v prihodnje.

Lp